Festival Anabdi 2009

2. nagrada v literarni kategoriji natečaja Festivala Anabdi za cikel pesmi Vrstice med leti, vrata v dom med presledki

2nd prize winner in the literary category (poetry) of the contest at the Anabdi Festival.

11. haiku natečaj Apokalipse 2008/09

Med izbranimi cikli natečaja revije Apokalipsa 2008/09.

An honorable mention at the 11th contest for the best haiku (literary review Apokalipsa 2008/09).



Med stolpnicami lovim
žarke jutranjega sonca.
20 jih imam


Ne puščaj zelene
s povodca
– jeseni slepi


Rdeči vrtovi,
beli ribniki v senci vrhov.
Nikoli nisem prispela.



Gledam veter.
S tankimi prsti upogne vse
– nikoli do konca.



Kaplja na kapljo
beseda od kaplje
pod kap poezije


Čez šop posušenih rož
rumen dežnik
– pomirjena.

Altered States of Consciousness: From Madness to Medicine

Objava članka v spletni reviji Focus Anthropology, št. VIII, 2008-2009 (glej Current Issue).

Publication of undergradiate research article in Focus Anthropology, Issue VIII, 2008-2009 (see Current Issue).

Chris Price

Prevodi pesmi novozelandske pesnice Chris Price, Lirikon 26-28, 2009. Nominacija za vrhunski revialni prevod poezije Lirikonov zlat 2009.


Translations of poems by Chris Price (New Zealand), published in the literary review Lirikon, No. 26-28, 2009. Nominated for best poetry translation, Lirikonfest 2009.



Harriet in vžigalice
(Harriet and the Matches)

Harriet zasika in pljune –
njeni valoviti prameni se ujemajo
z ognjene rdečimi ustnicami.
Odlična je z ojačevalnikom
razvnema nevihto
prevračanja besed, podžiga
rebra kitare kot Hendrix.
Moški se pogosto bojijo stopiti

preblizu, strah jih je šviganja
njenega jezika, kot kremen
vžigalnika na koncu
ohlapne vrvice, viseče
iz rokava pogovora,
h kateremu se zatečejo, da skrijejo
svoje razrvane živce. Ob Harriet
postanejo nemirni. Ko

izvede svoj trik in z zamahom
prižge vžigalico, lahko odfrči
v katero koli smer, ti spraži
dlake na zgornjem delu roke
ali naleti na lužo neprižganega goriva
v tebi in potem bi lahko vse skupaj
šlo v zrak. Najbolje je, poleg Harriet,
ostati hladen, s prstom na sprožilcu

gasilnika, upati
na dež.


Kapljica živega srebra
(A Drop Of Mercury)

Stara teta Helen
kroži okoli Emily Way
dvajset let hiš, prijateljev
nenadoma neznanih

vrtoglavico zadrži
zase (kapljica
živega srebra)
potiska nakupovalni voziček
se spominja letenja
- svojega prvega slačibara
pri 35-ih –

in kanuja
na Amazonki
o katerem njene vnu-
kinje ne vedo ničesar

pogleda na svoje življenje
zvezda se ohlaja na
napačnem koncu
teleskopa

dolge noči v sobi
samo težnost prisluškuje.




Labodji spev
(Swan Song)

Domišljujoč si premoč
sva pripela krila
labodov na otopele
izrastke svojih lopatic,
jih pritrdila.

Čeprav so sčasoma
zrasla dovolj, da bi
naredila najini telesi lahkotni,
so najine počasne misli
potrebovale več časa.

Nevronske steze so se razvijale
počasi, da sva najprej
obvladala preproste stvari.
Spremenil se je najin
način spanja. Pernice

zahtevajo preveč popravljanja:
raje sva se obrnila
z obrazom navzdol ali na bok
pod gričastimi odejami.
Intimnost je prav tako

dobila povsem nov repertoar,
a ob šelestenju, neskončno
občutljivem gostem perju
je učenje postalo zabavno.
In vendar sva nekje na poti

postala osamljen par
hladna žalost naju je prekrila
sprva neopazno med sijajno
toplino najinih belih plaščev.
Prenehala sva peti

jasno sva videla iz višine
najine zračne arhitekture,
koliko reči je treba objokovati
na nerodni zemlji.
Potem sva pričela

z neskončno nalogo ravnanja
razmršenih peres. Čiščenje, sva ugotovila,
je čudovita tolažba, a naju
je kljub vsemu odvrnilo od sveta.
Nato sva poskusila negovati umetnost

poslušanja. Namen: celo zrak
v najinih kosteh je poslušal
tako močno, da sva slišala njihovo
lastno visoko poklanje, kristale
rečnega ledu, kako se preurejajo.

Zdaj se starava in kar
sva slišala, bo počasi dozorelo
v spev – en melanholičen izbruh,
ki bo ožigosal zemljo,
preden ponikneva.

Gostovanje romunskih avtorjev

In May 2009, two Romunian poets, Denisa Comanescu and Ioan Moldovan, visited Slovenia and presented their poetry in three cities - Ljubljana, Celje and Maribor (where I was their host :) Hope to see them again someday!

William E. Stafford

Prevodi izbranih pesmi Williama E. Stafforda, objavljeno v reviji Poetikon 23-24, 2009.

Translations of selected poems by William E. Stafford, published in Poetikon No. 23-24, 2009.



Iz Someday, Maybe (1973)


Majhni načini za spodbujanje sreče

Modrost pomeni, da imaš urejeno življenje
in veš, zakaj.
Če nimaš urejenega življenja,
te bo pokopalo:
lahko si junak, a ne boš moder.
Če imaš urejeno življenje,
a ne veš, zakaj,
imaš samo srečo in ne boš uporabljal
majhnih načinov za spodbujanje sreče.

Najbolj žalostni so tisti, ki nimajo urejenega življenja,
ki delujejo, da bi uredili življenje drugim:
delujejo samo iz sebe –
in nikoli ne bodo urejeni:
nobene sreče, nobene pomoči, nobene modrosti.



Nenaden zavoj

Na pol poti čez most neke noči
so avtu mojega očeta ugasnile luči. Peljal
je naprej, ne ob svetlobi zvezd, temveč luči v njegovih mislih.

Na pol poti do sem je moj oče umrl.
Pogledal me je. Zaprl oči.
Svet je še vedno miroval. Danes se spominjam

stvari, o katerih je govoril, moja otroška življenja –
kakršno koli luč. Oh, kakršno koli luč.



Svoboda

Svoboda ni sledenje reki.
Svoboda je sledenje reki,
če tako želiš.
Je odločanje zdaj glede na to, kaj se zdaj godi.
Je zavedanje, da sreča šteje.

Noben vodja ni svoboden; noben privrženec ni svoboden –
mi, ostali, smo pogosto lahko svobodni.
Večina nas živi po
prepričanjih, preveč nenavadnih, negotovih, navad oblikujočih,
da bi se razumsko prepirali o njih.

Če te zatirajo, vstani ob približno
štirih zjutraj: večinoma
si običajno lahko nekaj časa svoboden,
če vstaneš pred drugimi.



Iz An Oregon Message (1987)

Prvi razred

Amy v predstavi ni hotela biti
nihče; zato je spuščala zaveso.
Sharon je hotela biti Amy. Toda Sam
ni dovolil, da bi kdor koli bil kdor koli drug –
dejal je, da je to narobe. »Dobro,« je rekel Steve,
»Jaz bom jaz, a to mi ni všeč.«
Tako je bila Amy Amy in predstave nismo imeli.
In Sharon je jokala.



Med gorami

Med izkopavanjem krompirja vzhodno od Sappora
smo poslušali opoldanske novice po svetu.

Mali radio je stal v eni od brazd,
naslonjen ob košaro s kosilom.

Nismo sodili. Naša polja
so bila široka, nagibajoča se z obronkov gozdov.

Verski voditelji so pozivali
k preporodu duše v svetu.

Neki politiki iz pomembnih
držav so razmišljali o sestanku.

Stara gospa Osaka, večno
sklonjena, je podrezala grude ob sebi.

Riževa polja, rumena kot sončnice,
so označevala kilometre niže pod nami.

Tempelj, kjer so živeli krokraji,
je imel zvonec, ki nam je naznanil konec počitka.

Na svidenje, stari prijatelji. Spominjam se govora predsednika
vlade in vrča z vodo v senci.


Zakaj sem srečen

Zdaj je prišel, tisti ležerni čas. Pustim,
da mineva. Nekje leži jezero,
tako modro in oddaljeno, da ne pripada nikomur.
veter pripiha mimo in vrba posluša,
milo.

Vse to slišim, vsako poletje. Smejim se
in jočem ob vsakem obratu sveta,
strašansko hladnem, nedolžnem vrtenju.
Tisto jezero ostaja modro in svobodno; nadaljuje
in nadaljuje se.

In vem, kje leži.



Končni izpit: Ameriška renesansa

Izpolni manjkajoča polja: Ima ti je
_________ ___ldo Emerson. Tvoj prijatelj
Thor _______ živi pri _______ ribniku; dolguje
ti najemnino in sekiro. Tvoj sosed
v hiši z _______ hišnimi čeli
se noče pogovarjati z drugim sosedom, Hermanom
______________, ki ga teži kit _________ barve.
Meniš, da je čas, da Amerika _____________.

Na kratko razloži.


Očiščevanje plemenskega jezika

Odhod stran pomeni
»Nasvidenje.«

Bodalo, usmerjeno na tvoj trenuh, pomeni
»Prosim, ne ponovi tega.«

Nagibanje k tebi pomeni
»Ljubim te.«

Dvignjen prst pomeni
»Navdušen sem nad zamislijo.«

»Mogoče« pomeni
»Ne.«

»Da« pomeni
»Mogoče.«

Takšen pogled pomeni
»Imel si svojo priložnost.«


Tvoje življenje

Odšel boš proti ogledalu,
bližje in bližje, se nato prelil
v steklo. Izginil boš,
nekega dne, takole, postal
bolj resničen, bolj pristen, končno.

Naučiš se, kdo si, a počasi,
otrok, ženska, mož,
tvoj jaz pogosto uničen in koščki
znova sestavljeni skupaj do konca:
postaneš, steklo se odpre –

Površina, podoba, preteklost.


Merci beaucoup

Pomagalo bi, če nihče ne bi nikoli več
omenil Francije. Njene besede so tiste,
ki me največkrat spravijo v zadrego, še posebej
naïve in folie. Nekdo sede
poleg mene v cerkvi in reče: »Bonjour.«
»Enako,« odvrnem in pogleda me.
Vidite, kaj hočem reči? Ta francoski pogled in nikoli
se ne morem navaditi na tisto drugo besedo, ki jim pride na pamet.

Ali pa moja prijateljica reče: »Merci,« in takoj
sem ujet v Franciji, želim odgovoriti »Adíos«,
a običajno rečem: »Enako,« tako prijazno, kot le mogoče,
tako da bo videla, da sem naklonjen, ne glede na to,
v katerem jeziku sva. A vem, da si misli:
»Povsem mimo,« kot to rečejo tam čez.

Zadeva je takšna – v resnici ne gre za besede;
gre za to, da si padel z visokega odra, kjer si,
če si ti tisti, ki je poznavalec. »Materni« jezik je
tisti, ki pravi: »Naj bo tako, kot velim,
in dobil boš moje dovoljenje, a nič ne sprašuj.«
In ne sprašujem. Doma sem, ob mizi,
pravilno držim vilico in se učim reči »Enako.«



William Edgar Stafford se je rodil leta 1914 v Kansasu, ZDA. Napisal je več kot petdeset pesniških zbirk, prvo med njimi pa je izdal šele pri svojih šestinštiridesetih letih. Za delo Traveling through the Dark je leta 1963 prejel nagrado National Book Award, leta 1970 pa je bil imenovan za dvajsetega Poeta Laureata. Poučeval je na kolidžu Lewis and Clark ter kot profesor potoval po vsem svetu. Svoje spomine na drugo svetovno vojno, v kateri je deloval kot pacifist, je opisal v knjigi Down My Heart (1947). Njegova druga najbolj znana dela vključujejo The Rescued Year (1966), Stories That Could Be True: New and Collected Poems (1977), Writing the Australian Crawl: Views on the Writer's Vocation (1978) in An Oregon Message (1987). Umrl je leta 1993 v ameriški zvezni državi Oregon.

Zapisi iz žrela

Prevod romana The Raw Shark Texts (Steven Hall), Založba Sanje, 2009.

Translation of the novel The Raw Shark Texts by Steven Hall, Sanje (publishing house), 2009.


Kolumna (Naša lekarna, junij 2009): Krogi na vodi

Večer (Sobotna priloga, 27. 6. 2009)

Odlomek iz knjige (Večer)